Petelinje, Drskovče, Pivka. Od tam prideš, da se ti reče pivški band. Džuboks po naše; rock, punk, blues, jazz, reggae, folk, etno, improvizacija. Vse to zna Ana Pupedan. Od sedmega novembratisočdevetstodvaindevetdeset godemo sebi in drugim v veselje. Zapisani v trd pivški kamen, s Sanjami pankerja, kot naša jezera, ki jim pojemo Odo vodi, nikoli na istem mestu, čakamo Rdečokočijo, da nas popelje skozi Resničen svet, medtem ko gledamo Iluzijo. In ko ljudje govorijo Bla Bla Bla, Gwdec v tem še vedno najde smisel.
Trme, norčavosti, humorja, kritičnosti in ljubezni se oprijemamo, ker vemo, da je glasba pol manj vredna, če ni avtentična, pa naj bo Imerikan-ska, Cigan-ska ali Lublan-ska, Pupivški rep, Erotičnisong, Seksi zgodbice na avdio kaseti ali Harmonikaš, ki gre na Sejem plastike in skaja. Malo Cigodroma, nekaj Maliganov, kakšna Čista misel in na siromašni pivški zemlji plešejo Kolobogati ljudje. Vsi, ki jim Brez krmpjrja ne gre, še Pwštar in Mehkecure se zazibajo v Šan lejp tih večjr na Luknasti barki, ker Četrtekje fantovski večer. Vmes pride kak Gwdec, mimo gre Mornarska,kdo naroči Pašto, kdo dvigne Življenja čaše, kdopogleda v Afrikoali proti Luni in se vpraša: What kan aj du?
V klubih, vaških kulturnih domovih, velikih odrih, imenitnih ustanovah, od MKNŽ, Metelkove, Novega Rocka, Cankarjevega doma, Kina Šiška, KUD France Prešeren, na Kamfestu, Keltiki,Trnje Festu, Zmaju ma mlade, v Mostovni, Gledališču Tartiniigramo za vse in vsakomur, že več kot tisočpetstokrat, se trudimoza tisto iskrenost, ki smo jo imeli ko smo začeli.
Smo in bomo godli tudi po svetu: V Vipavi, na Obali, Sežani,Postojni, v Ljubljani, Na širnem Štajerskem in pod GorenjskimiGorami. Pa po Balkanu, v Makedoniji, Bosni in Hercegovini, Srbiji,na Hrvaškem, rojeni v Jugoslaviji. V Italiji, Bolgariji, pa tudi dlje, poEvropi in čez lužo, v Ameriki. Z nami je kot na Na domači brjači,ker so sami Naši u kantini, in za njih godemo vse od ljudskih,dalmatisnkih, partizanskih, celo besnih pesmi.
Za sabo smo pustili pet studijskih albumov; An je pupedan jü,Ante prupagandni balar, Brez imena, Na domači brjači in Naši ukantini ter koncertne, praznične in sodelovalne izdaje in single.
Pustni Veseli srakoperji so se tako najdeli krofov in klobas, da sozrasli v Ante Upedanten bando, akustični odvod iz starihinštrumentov in ljudskih napevov in se občasno kot kameleonipreobrazijo Anademski Pupevski Pulpet, vokalni tozd naše glasbe.Preizkusili smo se tudi v gledališču z Vižami inu grižami, v televizijiz glasbo za Vrtičkarje in v animaciji z Bizgeci. Ker Ana Pupedannikoli ni bila samo en bend, ampak prostor, kjer se srečajo Naše invaše, kjer se zgodi kakšen mali Zločin in kazen, kjer pride tudiSmrt blagega diktatorja, a vedno ostane prostor za Svobodo inPrvomajsko srečo.
Ko smo v abrahama dozoreli nismo peli samo Goodbye Charlie,ampak nas je presekalo, da smo za celo leto onemeli. A smo setrmasto pobrali in s Pirjevcem zapeli Adijo Mare, ker je vredno. Kermi bi radi šje igrali kukr igrali skep smo prej za stare lejpe cajte inza naprej.
Taku. Če prideš kej Du Šempjetra, se ustavi na Pašti in Plačajpupedancem en špric. Ker ljubezen je taka kot Tatjanca, jo jedovolj za vse. Če to ni v tvojmi stili, pa tudi prav. Ana Pupedan ješe vedno tukaj: enkrat Brez naslova, malo Brez imena, iskrena,vedno pa s špricem in komadi, ki se lomijo tam, kjer drugi hodijonaravnost.